Na redni volilni skupščini Namiznoteniške zveze Slovenije (NTZS) je bil za predsednika s 23 glasovi podpore izbran Tomaž Kralj, ki je to mesto prevzel v začetku marca, ko je s tega položaja odstopil Alexander Igor Dreu. Njegova protikandidatka, Biljana Todorović, v njeni ekipi sta bila še Bojan Tokić in Urban Likozar, je dobila 14 glasov. Ob Kralju sta v predsedstvu ostala tudi Borut Miklič in Robert Smodiš.
Predsednik strokovnega sveta je Darijan Vizjak, ki bo člane še določil in jih bo nato potrjeval IO NTZS. Predstavnik klubov je ostal Matjaž Rus, v nadzornem svetu pa so Igor Novel, Hinko Privšek in Sajda Slatinšek in v disciplinski komisiji Jernej Jedlovčnik, Jože Urh, Borut Veren, Smiljan Mekicar, Karla Kovšca in Miodrag Drljača. O nalogah, ki so pred NTZS, smo se pogovarjali z njenim predsednikom, Tomažem Kraljem.
Gospod predsednik od marca, ko ste začasno prevzeli vodstvo NTZS do nedavne redne volilne skupščine, je minilo devet mesecev. Kaj je bilo v tem obdobju najbolj pomembno?
»Ključno je bilo, kar je bilo tudi najbolj pereče, da smo uredili finance NTZS. V veliki meri je šlo za sanacijo minusa, kar smo dokaj uspešno opravili. Nekaj malega minusa je še, vendar veliko več kot polovica, je bilo saniranega. Konec leta bomo videli, kakšna je bila ta številka, toda na dan volitev je bila spodbudna. V tem obdobju smo se lotili marsikatere zadeve, saj je bila naša želja, da postavimo tudi vizijo, ki smo jo marca podali že ob svoji kandidaturi, kako peljati celotni namiznoteniški prostor. Začeli smo kar nekaj projektov, eden takšnih je, Gibam se, saj želimo po Sloveniji v parke in druga rekreativna območja postaviti čim več namiznoteniških miz. Na ta način želimo privabiti ljudi, ki niso toliko povezani z namiznim tenisom. Potem so tu organizacije mednarodnih turnirjev, ki so nujno potrebna za promocijo namiznega tenisa, kjer je bil narejen velik korak naprej in se že veselimo novih projektov.«
V tem obdobju so bili v Sloveniji kar štirje veliki namiznoteniški dogodki. Začeli ste v Ljubljani s turnirjem Star Contender, nato je bil mladinski Youth Contender na Otočcu, kjer mu je sledil še članski turnir Feeder, za konec pa še mladinsko in kadetsko svetovno prvenstvo v Novi Gorici. Se pravi, kar štirje veliki dogodki?
»Še nikoli do zdaj nismo imeli tako veliko mednarodnih turnirjev, kar je bil ob vsem delu za nas še dodatni zalogaj. Izpeljali smo vse mladinski in članske programe in jih nekje še nekoliko razširili, potem pa velja omeniti še namiznoteniški center na Galjevici in je mejnik, na katerem bomo lahko gradili v naslednjih letih in upam, da bo čez nekaj let spet, kaj pokazati.«
Omenili ste center na Galjevici, ki ga vodi Darijan Vizjak. Kaj si od njega obetajo, kdo vse v njem lahko trenira?
»Tako je, Darijan Vizjak je za zdaj vodja tega centra, v prihodnjih letih pa bomo videli, kaj bi v njem še lahko naredili. Načrt je, da bi v njem trenirali vsi igralci, ki študirajo v Ljubljani, in da bi svoj sedež imele tudi reprezentance. Mislim, da je to korak v pravo smer, kajti ko smo imeli center na Otočcu, smo dobili tudi nekaj kolajn s posamičnih prvenstev. Računamo, da bi po dveh letih to resnično postal pravi center in to je zagotovo eden dolgoročnih načrtov novega predsedstva.«
Na kaj ste še ponosni v tem obdobju?
»Med drugim tudi na to, da smo vzpostavili zelo dobre odnose s celotno svetovno namiznoteniško srenjo, pa naj si bodo to zveze v naši okolici ali vodstvoma ETTU in ITTF. Še posebej pa me veseli razširjeno sodelovanje s Tibharjem, ki poleg tega, da je povečal sponzorska sredstva, je pripravljen z nami sodelovati tudi na strokovnem področju, kar nas še toliko bolj veseli. Končni cilj pa je seveda, da bi namizni tenis spravili na višjo raven v vseh starostnih kategorijah.«
Kako pa priti do bolj zanimivega klubskega tekmovanja? V 1. SNTL za ženske je recimo samo šest ekip, v 1. SNTL za moške pa je velik generacijski prepad, saj v njej skorajda ni igralcev, ki bi bili stari med 20 in 30 let?
»Ta prepad zagotovo obstaja in česar koli se bomo lotili danes, se bo poznalo šele čez šest in več let. Karkoli zdaj postavljamo, se jutri še ne bo videlo, je pa morda razveseljivo, da se je trend upadanja klubov spet obrnil. Ko smo prvič kandidirali, smo imeli 35 klubov, zdaj jih je 39, se pravi štirje novi klubi v devetih mesecih. Verjamem, da ko bo šla ta zgodba naprej, bodo tudi novi klubi videli, da se splača biti član NTZS in da bo tudi ligaško tekmovanje bolj zanimivo. Zagotovo bomo morali narediti več na promociji. Eno so mednarodni turnirji, ki jih bo treba prenesti tudi na klubsko dogajanje, kjer si veliko obetam s sodelovanjem s Stupa Sports Analytics, ki bo za nas pripravila platformo, da bo se lahko tekme spremljalo v živo. To bo eden od načinov pomoči NTZS klubom, drugi pa je, da bi jim pomagala z izobraževanjem trenerjev. Omeniti še velja, da bo letos prvič, da bodo ekipe za uspehe v ligi nagrajene tudi finančno in ne samo v pokalu, kot je bilo do zdaj.«