V NTK Savinja so resnično lahko ponosni na dosežke, ki so jih tudi v letošnji sezoni dosegli v mlajših kategorijah. Nedavno tega je njihova kadetska ekipa v postavi Brin Kunstelj, Rene Hedl, Aljaž Marčeta, Aleks Koželj in Aljaž Brezovnik še četrtič zaporedoma osvojila naslov državnih prvakov, kar je do zdaj uspelo le še Soboti na začetku tega tisočletja. Teden dni pozneje pa so do naslova državnih prvakov ob le eni izgubljeni posamični tekmi prišli še mladinci v postavi Dejan Jovanović, Matic Čopar, Domen Hohnjec in Brin Vovk Petrovski, ki so prav tako ubranili lanskoletni naslov.
Pred devetimi leti je peterica namiznoteniških navdušencev spoznala, da Savinjska dolina potrebuje namiznoteniški klub. Od besed so prišli k dejanjem, tako da je danes NTK Savinja vzorno delujoč klub, z velikim številom članstva. Tako imajo v članski konkurenci eno ekipo v 1. SNTL, eno v 2. SNTL in kar tri v 3. SNTL. Da pa delajo tudi kakovostno, potrjujejo rezultati v mlajših kategorijah. Pogovarjali smo se s Patrikom Roscem, predsednikom kluba, ki je tudi igralec prve članske ekipe in eden tistih petih navdušencev z začetka zgodbe.
Kaj v vašem klubu delate drugače kot v nekaterih drugih namiznoteniških sredinah?
»Prva stvar je, da smo šli pri igralcih v širino, tako da jih imamo res veliko, druga pa, da nam jih je uspelo motivirati za delo. Imamo skupino igralcev, ki drug drugega ženejo naprej in posledično se tudi znotraj skupine ustvarja zdrava konkurenca, kar ob vsakodnevnem delu, nekateri od njih trenirajo tudi dvakrat dnevno – prvi trening je že zgodaj zjutraj in potem še popoldne -, prinaša rezultate.«
Kako vam uspeva, da imate tako številčno članstvo?
»Že od leta 2014, ko smo začeli s tem projektom, delujemo po celotni Savinjski dolini in tamkajšnjih osnovnih šolah. Veliko pozornosti smo namenili tečajem namiznega tenisa, na katerih otrokom predstavljamo namizni tenis. V teh letih smo imeli vsaj tisoč otrok, ki so se jih udeležili in večina jih je v tekmovalnih pogonih prav s teh tečajev. Prav tako smo si v tem okolju že ustvarili neko ime, starši nam zaupajo, tako da z množičnostjo nimamo težav. Kar pa se tekmovalne skupine tiče, imamo zadnjih nekaj let centra v Grižah pri Žalcu in v Šeščah pri Preboldu. Ena ključnih potez je bila, da smo tekmovalne skupine razdelili, tako da igralci iste ali podobne kakovosti vadijo skupaj. Drugače tudi ne bi mogli delovati, ker imamo okoli 40 igralcev, ki vadijo vsakodnevno in bi bili prostorsko omejeni.«
Za tako veliko število igralcev morate imeti tudi primerno število trenerjev?
»V bistvu smo štirje, Jaka Golavšek je glavni trener, ki vsakodnevno vodi prvo in drugo tekmovalno skupino, jaz skupaj s pomočnico Lauro Goršič vsakodnevno treniram tretjo skupino in dvakrat tedensko še nadaljevalno skupino, imamo pa tudi kondicijskega trenerja Naceta Janežiča, ki enkrat tedensko za naše najboljše tekmovalce vodi še trening splošne fizične priprave. Med šolskimi počitnicami nato združimo moči in vsi skupaj vodimo počitniške treninge. Lahko bi rekel, da se kar nadelamo, saj je Jaka aktiven že od šestih zjutraj in dnevno tako po osem in več ur v dvorani in tu se morda razlikujemo od drugih. Večja količina dela se mora nekje poznati. Sam dopoldanski čas namenjam preostalemu delu v klubu, ki pride v paketu s takšno množičnostjo in razvejanostjo dejavnosti in ki je prav tako nujno potrebno za razvoj kluba na vseh področjih.«
Prav velika količina treninga je verjetno tudi vzrok, da so nekateri vaši mlajši igralci v letošnji sezoni zelo napredovali, če omenimo le Brina Vovka Petrovskega in Domna Hohnjeca?
»Zagotovo, vendar še zdaleč nista edina, saj imamo zadaj še veliko ostalih igralcev, ki se tudi prebijajo in bodo čez leto ali dve že čisto v vrhu kadetske in tudi mladinske konkurence. Za zdaj to deluje.«
Vi ste bolj kot na člansko ekipo, osredotočeni na delo z mladimi, toda sčasoma boste verjetno več pozornosti namenili tudi prvi članski ekipi?
»Pred leti smo člansko ekipo namerno ‘nakupili’, da bi otroci videli, kako je to videti in da bi se še bolj navdušili za namizni tenis. Ko so to spoznali in tudi napredovali, smo se odločili, da bomo priložnost raje namenili domačemu kadru. Mislim, da imamo tako vsi večje koristi, mlajši domači igralci lažje napredujejo, več finančnih sredstev tudi lahko namenimo za njihov razvoj, če bo vse po sreči, pa se bomo čez nekaj let lahko z domačimi klubskimi igralci borili tudi za članski naslov.«
Kar pet vaših ekip tudi igra v članskih ligah?
»Res je, in to ravno z namenom, da praktično vsi tisti, ki se ukvarjajo s tekmovalnim namiznim tenisom, igrajo v eni od lig pod okriljem NTZS. Da bi to ligaško udejstvovanje še razširili, smo letos pričeli tudi s svojo NT ligo Savinja, kjer v dveh ligah skupaj nastopa kar 30 ekip.«