Ena najbolj nenavadnih sezon v zgodovin slovenskega namiznega tenisa, ko dolgo ni bilo jasno, kako bo z državnim prvenstvom, je zaloški Vesni, ki deluje že dobrih petdeset let, prineslo največ uspeha v njeni bogati zgodovini. Pod vodstvom Bojana Paviča je njena ženska ekipa v postavi Ivana Zera, Tamara Pavčnik, Špela Trelec, Tjaša Supanič in Anina Selak osvojila svoj prvi naslov državnih prvakinj. Za nameček bo moška ekipa po dolgih letih spet zaigrala v 1. SNTL, v kateri si je ob svoji prvi sezoni obstanek zagotovila tudi druga ženska ekipa Vesne.
Dvorana v Zadružnem domu v Zalogu, kjer domuje NTK Vesna, v teh dneh sameva, vendar to ne pomeni, da v vodstvu kluba ne razmišljajo o novi sezoni, ki bo zanje še zahtevnejša. V njej bo ženska ekipa branila svoj prvi naslov državnih prvakinj, vemo pa, da je vedno težje braniti, kot napadati.
»Dolgo smo bili klub, ki je proizvajal mlade igralce, ki so potem šli na Olimpijo ali v kakšen drug klub. V zadnjih letih smo se odločili, da bomo sami skušali priti do odmevnejšega rezultata, kajti če že imamo piramido, če dobro delamo z mladimi, zakaj jim ne bi nudili možnosti napredovanja. Do letošnje sezone smo bili dvakrat v finalu končnice, predvsem pred tremi leti smo bili proti Arrigoniju blizu uspeha, vendar se nam ni izšlo. Tokrat se nam je, zato smo še toliko bolj zadovoljni. Sicer pa lahko rečem, da je NTK Vesna klub z dušo, v katerem se igralke in igralci dobro počutijo,« tudi dober teden po koncu prvenstva Bojan Pavič, trener Vesne, ne skrival dobre volje ob prvem naslovu državnih prvakinj.
Pred začetkom prvenstva je v ekipo prišla Tamara Pavčnik, ki je zadnjih dve leti igrala za Ljubljano, z njenim prihodom pa v Zalogu niso skrivali svojih ambicij. »Naš uspeh ni bil naključen. Za nas bi bilo drugo mesto neuspeh, moram pa pohvaliti Kajuh Slovan in njegove mlade igralke, ki so v vseh treh finalnih obračunih prikazale zelo dobro igro. Tudi sicer na Kodeljevem dobro delajo, vendar smo v njihovi igri našli njihove šibke točke, ki so jih naše igralke, ki so tehnično dobro podkovane, izkoristile. Nikakor pa se ne bi strinjal, da so odločale le izkušnje. Ob Tamari smo imeli v ekipi Ivano Zero, ki je še vedno aktualna državna prvakinja in še zdaj mi ni razumljivo, da ni bila v reprezentanci na nedavnem članskem evropskem prvenstvu v Varšavi. Svoj delež pa so h končni zmagi vsekakor prispevale tudi Špela Trelec, Tjaša Supanič in Anina Selak.«
Pred tretjo, odločilno finalno tekmo končnice, je bil Pavič zelo na trnih. »Tamara je že v drugi finalni tekmi končnice imela veliko težav s hrbtom. Po tekmi je zelo čustveno reagirala, toda dejstvo je, da večina igralk ob takšnih težavah ne bi igrale. Tudi pred tretjo tekmo z njenim hrbtom ni bilo veliko boljše in še pred ogrevanjem sem mislil, da jo bo morala zamenjati Supaničeva ali Selakova, vendar je stisnila zobe in prispevala dve pomembni zmagi h končnemu uspehu.«
Naslov državnih prvakinj je veliko priznanje tudi za četrtno skupnost Zalog, s katero v klubu zelo dobro sodelujejo, prav tako z Mestno občino Ljubljana. Ena od prednosti zaloškega kluba je, da ima zelo dobre pogoje za trening in da so tudi v času epidemije koronavirusa lahko s člansko ekipo bolj ali manj redno trenirali.
»Naša velika sreča je, da ne treniramo v šolski dvorani, prav po zaslugi četrtne skupnosti Zalog in Mestne občine Ljubljana pa imamo v prenovljeni dvorani zelo dobre pogoje za trening. Zagotovo je bila naša prednost, da smo lahko trenirali tudi v času, ko ni bilo tekem, vendar ni bilo ravno preprosto ohranjati motivacije. Ob tej priložnosti pa moram pohvaliti naše mlajše igralce, ki sicer niso mogli trenirati v dvorani, so pa zato pridno delali preko zooma. Zame kot trenerja je bilo to še bolj naporno, kot delo v dvorani. V veliko pomoč mi je bila Pavčnikova, ki je kineziologinja, tako da je otrokom tudi ona pripravljala vaje. Pravzaprav smo v Vesni kot ena velika družina, imamo odličnega predsednika, Matica Fortuno, ki je v največji krizi prevzel klub, tako da zdaj vse deluje, kot mora,« je še izpostavil Pavič, ki seveda že pogleduje proti novi sezoni.
»V klubu imamo okoli 50 aktivnih članov, ki tekmujejo od najmlajših kategorij do članov, zato bi nujno potrebovali še vsaj dva, tri trenerje, tako da je trenutno vse breme na mojih ramenih. Ne smemo pozabiti, da imamo ob prvi članski ekipi še drugo, v kateri so samo mlade igralke, ki je z osmim mestom v svoji prvi prvoligaški sezoni prijetno presenetila. Z osvojenim prvim mestom v drugi ligi pa se je med najboljše slovenske klube vrnila tudi naša moška ekipa, zato bo obveznosti še toliko več,« si pomoči želi Pavič, ki je bil v minuli sezoni aktiven tudi kot igralec.
»Dejstvo je, da še vedno rad igram, čeprav se bližam šestdesetim letom. Tudi v novi sezoni bom še vedno registriran, in če bo treba, bom tudi v kakšni od tekem zaigral, sicer pa smo že dogovorjeni z Janezom Tamšetom, da se vrne v klub. Vsekakor bo to za nas velika okrepitev, ostajata pa tudi Taj Lavrič, ki se je lani po dveh sezonah v Izoli tudi vrnil v Zalog, in Filip Kolle, tako kot tudi Aljaž Fortuna, Žan Korelec in Bojan Maselj.«
V isti zasedbi bo ostala tudi prva ženska ekipa kot tudi druga, ki je v svoji prvi prvoligaški sezoni igrala v zasedbi Zala Kontelj, Adrijana Mrazič, Katarina Lešnjak, Darinka Mlakar in Katja Markeljc.
»Na žalost bomo letos ostali brez mednarodnih nastopov, saj se je prvenstvo končalo šele konec junija, tako da smo zamudili vse roke za prijavo v evropske pokale. Naša želja je bila, da bi igralke nagradili z evropskimi tekmami, pa tudi sicer mislim, da bi morali slovenski klubi igrati v evropskih pokalih, kajti le tako lahko napredujemo,« pa je eno od neizpolnjenih želja še razkril Pavič, ki se lahko pohvali, da je eden redkih slovenskih igralcev, ki je bil ekipni državni prvak nekdanje Jugoslavije v kadetski, mladinski in članski kategoriji.
