Pred nekaj dnevi (natančno 29. oktobra) je 80 let dopolnil Edo Vecko, najboljši slovenski namiznoteniški igralec do zdaj. Na prijetni slovesnosti v domačem Hrastniku so se zbrali številni njegovi prijatelji in znanci tako iz namiznoteniških krogov kot tudi družina in krajani. Med številnimi darili, ki jih je dobil za častitljivi jubilej, je bil najbolj vesel biografije, ki jo je z veseljem delil vsem udeležencem.
Sicer pa je Edo svojo bogato namiznoteniško pot začel v domačem Hrastniku pri Kemičarju, nadaljeval v Ljubljani pri Odredu in Olimpiji, ter se kmalu po SPENTU (Svetovno prvenstvo) v novozgrajeni Hali Tivoli odločil za tujino. Najprej je igral v Avstriji, nato pa se preselil v Nemčijo (Calw in Reutlingen), kjer je ostal kar dve desetletji. Še pri svojih 47. letih je igral v nemški prvi ligi (Bundesliga), kar je še vedno rekord.
V svoji bogati športni karieri je osvojil tudi številne medalje, od katerih moramo izpostaviti 2 bronasti iz svetovnih prvenstev, 2 zlati, 2 srebrni in 1 bronasto z evropskih prvenstev ter 2 zlati in 1 bronasto iz mladinskih evropskih prvenstev. Vsekakor je bilo neponovljivo leto 1962, ko je najprej osvojil zlato z ekipo Jugoslavije na mladinskem evropskem prvenstvu, ki ga je organizirala NTZS na Bledu. Hkrati sta z Ištvanom Korpo osvojila prvo mesto tudi v igri dvojic, bogati beri medalj pa je dodal še bronasto v mešanih dvojicah z Eriko Krajger. Bogata bera medalj se je nadaljevala istega leta na evropskem članskem prvenstvu v Berlinu, saj je ekipa Jugoslavije v postavi Vojislav Marković, Edo Vecko, Ištvan Korpa, Janez Teran in Željko Hrbud prav tako osvojila zlato medaljo. Višek uspehov tega leta pa je bila na tem tekmovanju še igra dvojic, saj je bil finale povsem jugoslovansko, kjer sta starejša Marković-Teran premagala Vecka in Korpo šele po ogorčenem boju in tako povečala število medalj. Neverjetno, enkratno in neponovljivo.
Največjim uspehom pa je Edi dodal še leta 1968 na evropskem prvenstvu v Lyonu, kjer je v paru z Antonom Stipančićem v finalu premagal svetovna prvaka Šveda Alserja in Johanssona.
V svoji izjemni športni karieri je Edi poleg uspehov na največjih namiznoteniških tekmovanjih dodal še 3 naslove na Sredozemskih igrah, 1 naslov na Balkanskem prvenstvu, 27 naslovov prvaka Jugoslavije v mladinski in članski konkurenci, 33 naslovov prvaka Slovenije v različnih konkurencah od pionirske do članske, zabeležil več kot 200 nastopov za reprezentanco Jugoslavije ter s Korpo osvojil številne naslove na mednarodnih prvenstvih.
Ob koncu kariere je večkrat sodeloval tudi na veteranskih tekmovanjih iz katerih ima kar dva naslova svetovnega prvaka in prav tako dva evropska naslova.
Ne gre prezreti njegovih uspehov tudi kot trenerja, saj je po uspešni karieri nadaljeval delo tako doma kot tudi v Avstriji, kjer je vodil namiznoteniški center in bil hkrati trener in selektor. Največji uspeh kot trener pa je dosegel z ekipo Reutlingena, s katero so postali evropski klubski prvaki.
Za izredne športne uspehe je prejel tudi številna priznanja, od katerih naj omenimo Bloudkovo nagrado z Olimpijo, Bloudkovo plaketo, uvrstitev v Hram slovenskih športnih junakov ter imenovanje za Častnega občana občine Hrastnik.
Zapisal: Matija Krnc
