Nedavno mladinsko državno prvenstvo na Rakeku je zaznamoval še ne osemnajstletni Aljaž Godec, član NTK Fužinar Inter Diskont, ki se je domov vrnil s tremi zlatimi kolajnami. S tem je ponovil lanski podvig klubskega soigralca Žige Kristijana Žigona, ki ga je premagal v finalu posamezno, skupaj z njim pa se je veselil naslova med dvojicami. Do tretje zlate kolajne je Aljaž, ki se po letošnji sezoni seli v trening center KITT v Karlsruhe, prišel s klubsko soigralko Nušo Kadiš.
Ravenčani so na Rakeku ob naštetih kolajnah Aljaža Godca osvojili še štiri srebrne kolajne (v posamezni konkurenci Žiga Kristijan Žigon in Nuša Kadiš, dvojica Polona Horvat in Nuša Kadiš ter mešana dvojica Žiga Kristijan Žigon in Polona Horvat) in dve bronasti kolajni (Polona Horvat posamezno in Leon Veronik z Mihaelom Kocjančičem iz Kajuh Slovana v dvojicah), tako da so samo potrdili, da se v klubu zelo dobro dela v mlajših kategorijah.
»Ena od velikih prednosti našega kluba je, da je športna dvorana zelo blizu osnovne in srednje šole, tako da je še toliko več možnosti za individualni trening skozi vse leto. V letošnji sezoni sem sam imel glede tega nekaj težav, saj srednjo šolo obiskujem v Slovenj Gradcu, tako da se nisem mogel vedno uskladiti s trenerjem glede treninga pred oziroma po šoli. Zato sem moral veliko treninga nadomestiti doma, s pomočjo očeta, kjer imava prostor, namenjen treningom. Sicer pa sem imel že vse od sedmega razreda osnovne šole s trenerjem Juretom Dretnikom okoli osem do devet treningov na teden. Na popoldanskih treningih sta vedno prisotna oba trenerja, ob Juretu Dretniku še Darko Jamšek, kar se nam zagotovo pozna. Treningi so kakovostni, igralci se med seboj precej menjavamo, kar mislim, da je zelo dobro in veliko igramo z našimi dekleti pa tudi z mlajšimi igralci. Mislim, da lahko v prihodnosti pričakujete, da bo imel Fužinar Inter Diskont še naprej odlične igralce,« je skrivnost uspeha ravenskega namiznega tenisa v mlajših kategorijah pojasnil Aljaž Godec.
Zanimiv intervju z mladim upom slovenskega namiznega tenisa pa v nadaljevanju…
V lanski sezoni se je treh naslovov državnega prvaka veselil Žiga Kristijan Žigon, enega s tabo v dvojicah. Ali si glede na nekoliko čudno sezono, ko z izjemo članske lige drugih tekem praktično niste imeli, pričakoval, da lahko ponoviš njegov podvig?
»Seveda je bila to moja velika želja, odigrati dobro prvenstvo in osvojiti vse tri naslove in dokazati, da zmorem. Predvsem zato, da bi sam sebi dokazal, da se je vredno boriti in vztrajati navkljub vsem padcem in porazom, ki so se mi vrstili v preteklosti. Zato sem bil ob koncu državnega prvenstva še toliko bolj vesel zmag. Res je, da sem se počutil močnejšega tudi zaradi tega, ker sem ob sebi pri dvojicah imel klubskega soigralca Žiga Kristijan Žigona in pri mešanih dvojicah klubsko soigralko Nušo Kadiš, saj sta oba tudi zelo dobra igralca.«
Z izjemo Matije Novela, ki je žal že dlje časa poškodovan, ste nastopili vsi najboljši slovenski mladinci. Do naslova si prišel dokaj prepričljivo, zelo na tesno pa je šlo v dvoboju z Mitjo Omerzelom?
»Res je bila četrtfinalna tekma z Mitjo Omerzelom kar napeta. Do zdaj sva odigrala že nešteto tekem in sva v zelo dobrih prijateljskih odnosih, zato tudi dobro poznava igro drug drugega. Malo me je tudi presenetil z zelo dobro igro, kajti Mitja zaradi poškodbe skoraj dve leti ni igral namiznega tenisa. V tekmi glava nekajkrat ni bila na pravem mestu, saj bil v nizih, ki sem jih izgubil, nekajkrat že v prednosti, vendar se nisem predal. S trenerjem sva skušala iz niza v niz izboljšati taktiko, ki me je na koncu tudi pripeljala do končne zmage s 4:3. Čeprav sem že zaostajal z 2:3, med samo igro si nisem upal niti pomisliti, da mi ne bi uspelo.«
Uspešno igraš tudi v prvi članski ligi, kjer ste redni del prvenstva končali na drugem mestu. Do polfinalnih tekem končnice z Mariborom je sicer še nekaj časa, enkrat ste ga letos že premagali, za uvrstitev v finale ga boste morali še dvakrat?
»Mislim, da smo z letošnjo sezono v ligi lahko kar zadovoljni, kajti smo zabeležili samo en poraz, proti ŠD SU, ki je bil v rednem delu nepremagan. V končnici bo možno prav vse. Že lani smo dokazali, da smo močna ekipa, saj smo v finalu po težkem obračunu z Mariborom izgubili s 3:5. V letošnji končnici se bomo z ekipo, ki jo sestavljamo Mitja Horvat, Žiga Kristijan Žigon, Luka Breznik, Aljaž Godec in trener Darko Jamšek, seveda borili za naslov državnega prvaka in upam, da bomo prvič v zgodovini kluba to tudi dosegli.«
Žal je koronavirus precej skrčil mednarodni program, tako da verjetno v tem trenutku niti ne veš, kam sodiš v mednarodnem merilu. Pa vseeno, do konca sezone bo nekaj mednarodnih turnirjev, tudi na Otočcu, vrhunec pa bo vendarle evropsko prvenstvo na Hrvaškem. Kakšno bodo tvoji cilji na teh tekmovanjih?
»Tako kot ste povedali, zaradi trenutnih razmer, in ker se že toliko časa nismo udeležili mednarodnih tekmovanj, ne vem, kam trenutno sodim v evropskem merilu. Ampak mislim, da sem popravil nekatere svoje napake iz prejšnjih mednarodnih tekmovanj, zaradi katerih ni bilo rezultatov, kakršne sem si želel. Predvsem si želim, da bodo mednarodna tekmovanja nemoteno potekala, cilj pa je pokazati čim boljšo igro in biti konkurenčen vsem igralcem. Če mi bo to uspelo, sem prepričan, da bodo prišli tudi rezultati.«
V prihodnji sezoni boš svojo namiznoteniško pot nadaljeval v Nemčiji pri dolgoletnem slovenskem reprezentantu Janu Žibratu, ki je eden od trenerjev v trening centru KITT. Ali to pomeni, da se boš popolnoma posvetil namiznemu tenisu?
»Zelo se že veselim, da se bo to uresničilo, kajti to je moja želja odkar igram namizni tenis. Ne bo ravno lahko vsega pustiti doma in sam oditi v tujino, vendar mislim, da je to pravi korak. Že na začetku te sezone sem dvakrat odšel v center k Janu Žibratu, kjer sem videl, da je to tisto, kar si želim. Tako smo se tudi počasi začeli dogovarjati, da bi mogoče že prihodnjo sezono prišel k njim redno trenirat in tudi igrat. Po pogovoru z družino sem z veseljem sprejel njihovo ponudbo, tako da se bom v prihodnosti resnično lahko popolnoma posvetil namiznemu tenisu. Zavedam se, da ne bo lahko, ampak če ne bom poskusil, ne bom vedel, kako je. Zelo sem vesel in ponosen, da bo moj trener Jan Žibrat in upam tudi, da bom lahko občasno treniral tudi pod okriljem članske selektorice Andreje Ojsteršek Urh.«
Kaj pa šola?
»Trenutno zaključujem 3. letnik srednje ekonomske šole v Slovenj Gradcu, tako da mi bo ostal le še zadnji letnik z maturo. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vodstvu šole, da jo bom lahko dokončal on-line oziroma da bom hodil v šolo pisat le teste. V vsakem primeru pa si želim dokončati srednjo ekonomsko šolo.«
Koliko pa ti pomenijo zadnji uspehi Darka Jorgiča, Denija Kožula in seveda pred njima še Bojana Tokića? Ali se tudi sam v prihodnosti vidiš tako visoko?
»Mislim, da uspehi Jorgiča, Kožula in Tokića navdušujejo in dajejo motivacijo vsem mladim slovenskim igralcem, igralkam in tudi seveda meni. Vsekakor so mi vzorniki in jih spremljam vsako tekmo in z velikim veseljem navijam zanje. Težko se je trenutno primerjati z njimi, saj so eni izmed boljših igralcev sveta. Seveda pa si želim in verjamem vase, da z dobrim treningom in z glavo na pravem mestu, tudi jaz lahko pridem tako visoko. Ampak bo treba vložiti v to ogromno truda in iti čez veliko težkih ovir, ki me bodo čakale na poti do uspeha. Sem pa vesel, da imam s strani staršev vso podporo, kar mi je in mi bo v veliko pomoč.«
Kaj pa najbolj pogrešaš v slovenskem namiznem tenisu?
»V slovenskem namiznem tenisu najbolj pogrešam, da se o njem tako malo objavlja v medijih in na televiziji. Namreč, naši najboljši člani dosegajo vrhunske rezultate v svetovnem merilu in bi si zaslužili, da jih ljudje po Sloveniji vidijo, spoznajo in tudi cenijo kot druge športnike. Navsezadnje so se uvrstili na olimpijske igre, kar je fanastično. Tako bi namizni tenis tudi postal bolj popularen šport v Sloveniji in bi posledično bilo še več igralcev.«
