Namiznoteniške igralke Kajuh Slovana so v letošnjem državnem prvenstvu po več kot dvajsetih letih spet osvojile naslov državnih prvakinj. Svojega tretjega in to potem, ko so bile dve leti zaporedoma druge. Za ekipo s Kodeljevega, ki jo vodi Špela Polončič, ki je bila kot igralka udeležena pri obeh dozdajšnjih naslovih, so igrale Tjaša Novak, Enyja Moltara, Nuša Bolte in Lara Opeka, ki je bila tudi najboljša posameznica državnega prvenstva. Prihodnji teden bo 21-letna študentka Fakultete za šport nastopila tudi na WTT Contender turnirju na Otočcu.
Pregovor, da gre v tretje rado, za vašo ekipo še kako velja, saj vas je predlani v finalu končnice premagal Arrigoni, lani pa zaloška Vesna. Glede na mladost vaše ekipe so bila leta dozorevanja očitno potrebna?
»Osvojiti naslov državnih prvakinj je seveda že sam po sebi zelo lep dosežek, po dveh zaporednih neuspehih v finalu končnice pa je letošnja zmaga prinesla še toliko več zadovoljstva. Glede na to, da že nekaj sezon igramo z bolj ali manj enako postavo, smo igralke dobro uigrane in povezane med seboj, kar zagotovo pripomore tudi k uspešnosti ekipe. Zahvalila pa bi se tudi našima trenerjema, Špeli Polončič in Milošu Živkoviču Peperku, še posebej Špeli, kot vodji ekipe, ki sta poskrbela, da smo bile dobro pripravljene in smo lahko celo sezono lige igrale na dovolj visoki ravni.«
Do naslova ste prišle brez poraza, kar je še toliko večji dosežek. Kdaj vam je bilo v prvenstvu najtežje, ali ste kdaj pomislili, da vam morda ne bi uspelo?
»Biti v vlogi favorita ni nikoli enostavno. Kar je na papirju, je eno, drugo pa je, kar se dejansko zgodi na tekmi. Po izstopu Vesne iz lige smo vedeli, da moramo še vedno potrditi kakovost svoje ekipe in prikazati svojo najboljšo igro, če želimo osvojiti naslov. Tekem je veliko, zato se lahko hitro kaj zalomi. Po mojem mnenju je bilo najtežje pred začetkom končnice, saj smo vedeli, da si zdaj res ne smemo privoščiti spodrsljaja, ker ni več popravnega izpita. Seveda se tudi pri meni občasno pojavijo dvomi, vendar je pomembno, da se ob takih časih osredotočiš na pozitivne stvari in verjameš v uspeh. Tu pa pride do izraza tudi podpora soigralk.«
Vaš klub je tudi del projekta NLB Šport mladim. Koliko vam to olajša pogoje za sam trening in igranje namiznega tenisa?
»NLB in njihov projekt Šport mladim zelo pripomore in podpira delovanje našega kluba, ter s tem omogoča, da se čim več mladih lahko spozna z namiznim tenisom. Omogočajo nam ustrezne pogoje za trening in pridobitev opreme, ki jo potrebujemo. Zato smo zelo hvaležni, da smo del tega projekta, ki spodbuja mlade, da se ukvarjajo s športom, kar koristi njim samim in pa tudi zagotavlja uspešno prihodnost slovenskega športa.«
Iz vaše generacije, leto gor ali dol, ste pravzaprav edini, ki še igra v domačem prvenstvu, vse druge, Katarina Stražar, Aleksandra Vovk, Ana Tofant, Lea Paulin, igrajo v tujini. Ali tudi sama razmišljate, da bi šli po njihovi poti?
»V ženski ligi igra vedno manj starejših in bolj izkušenih igralk, na drugi strani pa je vedno več ekip, za katere igrajo izključno le mladinke in kadetinje. Padec kakovosti je zato neizbežen. Res je, da je igranje lige za mlajše igralke odlična priložnost za nabiranje izkušenj, vendar če bo šlo tako naprej, kmalu ne bo več veliko močnejših tekem, kjer bi lahko dobile te izkušnje, saj večinoma igrajo z nasprotnicami iz svojih generacij oziroma celo mlajšimi. Razlog je, da igralke po zaključku šolanja ali pa že prej končajo z igranjem lige, saj v tem ne vidijo več koristi, temveč le preveliko obveznost, saj časovno liga zasede veliko datumov. Kakovostnejše igralke pa se po večini odločijo za igranje lige v drugih državah. Za zdaj še nisem resno razmišljala o tem, saj se bom raje osredotočila na študij. Igranje v svojem klubu pa mi tudi omogoča dovolj priložnosti, s katerimi sem zadovoljna.«
To vas sprašujem tudi zato, ker bi na ta način prišli do težjih tekem, s tem pa bi imeli tudi bolj odprto pot do mednarodnih turnirjev. Ali pa je morda vaš cilj, da najprej končate fakulteto?
»V tem trenutku mi je bolj pomembno, da uspešno začnem študentsko življenje, saj letos končujem prvi letnik fakultete za šport (lani sem se prepisala, ker sem se odločila, da se bom raje še naprej ukvarjala s športom). Zato se letos tudi nisem odločila za več mednarodnih turnirjev, ki se ravno prekrivajo z izpitnim obdobjem.«
Na katerih mednarodnih turnirjih boš v bližnji prihodnosti igrala?
»V načrtu imam WTT Feeder Otočeč, ki bo na sporedu prihodnji teden, s Katarino Stražar in Leo Paulin pa se bomo julija udeležile evropskih univerzitetnih iger v Lodžu.«
Ali bi bila rešitev za igralke, ki ste doma, pa verjetno tudi za tiste, ki so v tujini, da bi imele namiznoteniški center v Ljubljani?
»Namiznoteniški center v Ljubljani bi bil izjemnega pomena, saj bi taka osrednja lokacija omogočala treninge velikemu številu igralk in igralcev, ki živijo ali pa se šolajo v Ljubljani in okolici. Primerni pogoji in pa kader, bi zagotovo prepričal kar nekaj igralk in igralcev, da bodisi nadaljujejo s svojo kariero oziroma imajo tudi v Sloveniji možnost kakovostnih treningov.«
Kakšne pa so sploh vaše ambicije v namiznem tenisu, kajti pri 21 letih ste praktično šele na začetku vrhunskega igranja? Ali so uspehi Darka Jorgića dodatna motivacija za vas in druga dekleta?
»Do konca šolanja je moj cilj čim bolj učinkovito usklajevati šport in študij. Še vedno si prizadevam čim bolje trenirati in napredovati, vendar pa se zavedam, da je izobrazba ključnega pomena za naprej. Še vedno pa je prisotna tudi želja in motivacija po uspehih na mednarodnih tekmovanjih. Rezultati Darka so seveda gonilo ne samo nam, temveč mnogim mladim športnikom, da verjamejo da lahko tudi oni dosegajo vrhunske rezultate.«
Ali imate med nekdanjimi slovenskimi igralkami ali pa igralkami v tujini kakšno vzornico?
»Za svoj napredek je pomembno spremljati, kaj se dogaja na najvišji ravni športa, saj v športnikih, ki so pri vrhu, velikokrat najdemo zgled, vzor in ideje, kako se lahko izboljšamo. Sama sicer nimam le ene igralke za vzornico, ampak pri različnih igralkah opazujem različne elemente njihove igre in poskušam uporabiti to, kar bi bilo koristno zame.«
Kajuh Slovan je del projekta NLB Šport mladim
»Že četrto leto zapored smo del projekta NLB Šport mladim, v okviru katerega NLB podpira športne klube po vsej Sloveniji, ki spodbujajo mlade h gibanju in aktivnemu življenju ter s svojo predanostjo pomembno prispevajo k razvoju zdrave in odgovorne družbe. In ne samo, da z njimi delimo enako vizijo: mlade ljudi, izpred TV, računalnikov in telefonov vrniti nazaj v naravo, telovadnice in igrišča. Poleg sponzorske podpore, s katero imamo olajšano delovanje in hkrati nižje stroške treningov, se znotraj projekta učimo tudi preudarnega ravnanja z denarjem, se vključujemo v različne aktivacije in skupaj z otroci navijamo za svoje idole. Biti del takega projekta ne prinaša samo napredka v športu, ampak odpre tudi ogromno priložnosti za mlade in njihovo prihodnost,« je nad projektom NLB Šport mladim navdušena tudi Špela Polončič, trenerka Kajuh Slovana.
