Trenutno osmi igralec svetovne lestvice ITTF, Darko Jorgić, se je uvrstil v finale letošnjega evropskega prvenstva v Münchnu. Štiriindvajsetletni Hrastničan je v četrtfinalu s 4:3 (-8, 10, 5, -8, -6, 8, 10) premagal Portugalca Tiaga Apolonia, v še enem dramatičnem obračunu pa je bil boljši še od Šveda Kristiana Karlssona, ki se je ob izenačenem izidu v nizih sredi petega niza nesrečno z roko udaril ob rob mize in tekme ni mogel nadaljevati. Končni izid je bil 4:2 (-9, 5, 3, -6, 5, 0) za Jorgića. Njegov nasprotnik v nedeljo bo Nemec Dang Qui. Finale bo ob 16. uri.
Že pred četrtfinalnim obračunom s 36-letnim Apolonio je dvanajst let mlajši Hrastničan dejal, da pričakuje negotovo tekmo, kajti Portugalec ima veliko več izkušenj, nenazadnje tudi posamično bronasto kolajno z evropskega prvenstva leta 2015 v Jekaterinburgu ter zlato kolajno z ekipnega EP v Lizboni leto dni prej. Ob tem je bil še nekajkrat drugi in tretji s portugalsko ekipo ter v dvojicah, kjer je bil pred tremi leti v Budimpešti bronast tudi na svetovnem prvenstvu.
Po izgubljenem uvodnem nizu je Jorgić v drugem nizu dvignil raven svoje igre in ga dobil na razliko, v tretjem pa je nasprotniku prepustil le pet točk. Toda Apolonia se še zdaleč ni predal, naredil je manj lastnih napak ter četrti in peti niz zanesljivo dobil. V šestem nizu je Jorgić dobil dve zaporedni točki na servis Apolonie in povedel s 6:4, nato pa je dosegel še tri zaporedne točke. Čeprav se mu je Portugalec še približal na dve točki zaostanka (7:9), izenačenje v nizih ni bilo ogroženo. Tudi v odločilnem sedmem nizu je najboljši slovenski namiznoteniški igralec povedel s 7:4, Apolonia ga je na deveti točki ulovil, vendar je bil Hrastničan v končnici dovolj zbran, da je izkoristil svojo drugo zaključno žogico.
V preostalih treh četrtfinalnih obračunih je v nemškem obračunu Dang Qiu s 4:0 premagal veterana Tima Bolla, v švedskem obračunu pa je Matthias Falck s 4:2 premagal Trulsa Möregardha, prvega nosilca evropskega prvenstva, medtem ko je bil Kristian Karlsson s 4:2 boljši od Nemca Dimitrija Ovtcharova.
Prav Karlsson, 19. igralec svetovne lestvice, ki se prav tako lahko pohvali s številnimi kolajnami na največjih tekmovanjih, večinoma resda v igri dvojic, je bil tudi nasprotnik Tokića v polfinalu. Tudi ta obračun je bil do predaje Šveda zelo izenačen. Prvi niz je pripadel 31-letnemu Karlssonu s 11:9, v drugem in tretjem je prevladoval Jorgić, ki v četrtem ni našel svoje igre. V petem je pri vodstvu varovanca Andreje Ojsteršek Urh s 6:5 Karlsson z levo roko, s katero tudi igra, nesrečno udaril ob rob mize, zaradi česa je začel krvaveti. Tudi po zdravniški pomoči je bila bolečina prevelika, da bi lahko Šved dvoboj nadaljeval in ga je zato predal.
»Glede na to, kako je Kristian startal že od začetka zelo agresivno, sem pokazal, da znam rasti iz turnirja, iz tekme in sem pokazal tisto kar znam. Na koncu, kar se je naredilo, se je naredilo. Verjetno bi šla tekma v sedmi niz glede na to, da sva oba na koncu igrala vrhunsko tekmo, točko za točko,« je tekmo povzel Jorgić, ki bo v finalu igral z Dang Quijem, ki je bil v prvem polfinalu s 4:1 boljši od Falcka. Petindvajsetletnik je 13. igralec na svetovni lestvici.
»Zadnjih šest mesecev kaže vrhunske igre, zmaguje na turnirjih za svetovno jakostno lestvico in napredoval je igralno res dobro. Od prve točke bo treba biti borben, agresiven, saj bo verjetno cela dvorana jutri navijala za njega. Mislim pa, da bo najbolj na koncu prevladala mirna glava,« je o nedeljskem nasprotniku in taktiki dejal Hrastničan, ki je v uvodnem krogu ugnal Srba Marka Jevtovića s 4:1, nato pa še dva Hrvata. Najprej je bil boljši od Filipa Zeljka s 4:2, v osmini finala pa od Tomislava Pucarja s 4:1.
Prva posamična kolajna po enajstih letih
Z uvrstitvijo v polfinale je Jorgić postal drugi slovenski igralec v samostojni Sloveniji, ki je osvojil posamično kolajno. Pred enajstimi leti je to uspelo Bojanu Tokiću, ki je bil leta 2011 v Gdansku tretji. Tretji pa je bil Tokić še trikrat, in sicer dvakrat v dvojicah s Srbom Aleksandrom Karakaševićem (Stuttgart 2009, Gdansk 2011) in pred petimi leti na ekipnem EP v Luksemburgu, ko so bili v ekipi še Jorgić, Deni Kožul in Jan Žibrat. Tretje so bile leta 2005 v Aarhusu tudi Biljana Todorović, Martina Safran in Helena Halas.
Še pod zastavo nekdanje Jugoslavije so do kolajne na evropskih prvenstvih prišli še številni drugi igralci in igralke. Prvič leta 1962, ko so bili Janez Teran, Edvard Vecko in Ištvan Korpa v Berlinu zlati v ekipni konkurenci. Teran je na istem prvenstvu skupaj v z Vojislavom Markovićem dodal še zlato v dvojicah po finalni zmagi proti Vecku in Korpi. Dve leti kasneje sta se Vecko in Korpa iz Malmöja domov vrnila z ekipno bronasto kolajno. Drugi vrhunec, doslej nepresežen, je bil v Lyonu leta 1968, ko je Vecko z Antunom Stipančićem osvojil naslov evropskega prvaka (ob ekipnem bronu). Moskva 1970 je pomenila evropski vrhunec Korpe, saj je klonil šele v finalu posameznikov (proti Švedu Hansu Alserju), Jugoslavija pa je bila srebrna, enako, kot leta 1972 v Rotterdamu (s Korpo). Med nosilce evropskih kolajn se je leta 1974 na domačem terenu (Novi Sad) z ekipnim bronom uvrstil tudi Miran Savnik. Prvo žensko kolajno za slovenski namizni tenis je leta 1976 (Praga) osvojila Eva Jeler, ki je bila z jugoslovansko ekipo tretja. Potem je bilo treba čakati osem let, da je Vesna Ojsteršek še požlahtnila dosežek Jelerjeve (srebro jugoslovanske ekipe v Moskvi 1984) ter temu dodala še bron (ekipno) leta 1988 v Parizu.
