V 86. letu starosti se je po dolgotrajni bolezni poslovil Vili Ojsteršek, dolga desetletja pobudnik in nosilec vseh namiznoteniških dogajanj v NTK Kemičar iz Hrastnika.
Vili je svojo igralsko in tekmovalno namiznoteniško pot začel v Hrastniku v NTK Kemičar, ki mu je ostal zvest do konca svojega namiznoteniškega udejstvovanja, v začetku petdesetih let prejšnjega stoletja. Iz takratne hrastniške generacije igralcev zanesenjakov je izšel tudi od Vilija nekaj let mlajši Edvard Vecko, kasnejši evropski članski prvak v dvojicah in nosilec preštevilnih drugih medalj in naslovov. V svojih že zrelih igralskih letih je bil Vili z ekipo Kemičarja šestkrat ekipni slovenski prvak pri članih ter s svojo skoraj nezgrešljivo obrambno igro nemalokrat nerešljiva uganka tudi za vse takratne mnogo mlajše najboljše slovenske igralce.
Po zaključku igralne kariere se je Vili kljub svoji redni službi, ki jo je ves čas vestno opravljal in poleg ligaških ter posameznih tekmovanj v šahu, ker je bil namreč tudi izvrsten šahist in kvartopirec, z vsem srcem povsem entuziastično, še bolj kot do takrat, posvetil organizacijskemu in trenerskemu delu z mladimi v domačem klubu. Pod njegovim vodstvom so, poleg drugih številnih lovorik, hrastniške igralke osvojile naslov jugoslovanskih ekipnih članskih državnih prvakinj.
S svojim neverjetno zavzetim in predanim trenerskim pristopom, ko je za igralce in igralke naredil res prav vse in ob gojenju takrat moderne napadalne top spin igre ter ob dejstvu, da ni bil nikdar povsem zadovoljen z nobenim, še tako vrhunsko opravljenim treningom ali prelahko osvojenim kar samoumevnim naslovom, je močno vplival na vse prihodnje rodove, sicer izjemno uspešnih hrastniških igralk in igralcev z osvojenimi medaljami na evropskih in svetovnih prvenstvih Andrejo Ojsteršek Urh, Vesno Ojsteršek, Jožeta Urha in Jerneja Zalaznika ter še na mnoge druge, ki so tudi osvajali medalje in naslove na prvenstvih Jugoslavije in Slovenije.
Mnogi izmed njih po njegovem vzgledu, še vedno polni njegovega perfekcionizma in nepopustljivosti, opravljajo tudi zelo uspešno trenersko delo, cenjeno tako doma in pogosto še mnogo bolj v tujini. Plod njihovega dela, na podlagi Vilijevega še vedno trajajočega vpliva, sta tudi zadnja hrastniška dobitnika evropskih medalj Tamara Pavčnik in neverjetni namiznoteniški dragulj Darko Jorgić, ki je trenutno eden izmed najboljših evropskih in tudi svetovnih igralcev.
Vili Ojsteršek bo vedno vsem poznavalcem namiznega tenisa veljal za vzgled strokovnjaka, ki je v svoji trenerski modrosti vedno pravočasno ocenil, kdaj je kakšen igralec ali igralka prerasel, sicer prijetno, vendar premajhno domače in kadrovsko, ter seveda tudi finančno omejeno, hrastniško okolje in mu je takrat takoj omogočil nadaljnji igralski razvoj s prehodom v večjo igralsko sredino.
Z Vilijem odhaja ena izmed zadnjih slovenskih starost, ki so s svojim znanjem in moralno avtoriteto vodile, razvijale in usmerjale slovenski namizni tenis od šestdesetih let naprej vse do začetkov tretjega tisočletja.
Naš predragi vzornik Vili, počivaj v zasluženem miru!
Pogreb pokojnika bo v ponedeljek, 5. decembra, ob 14.00 na pokopališču na Dolu pri Hrastniku.
