V prvi ženski namiznoteniški ligi se je državno prvenstvo končalo s prepričljivo zmago ekipe, ki so ji že na začetku napovedovali naslov državnih prvakinj. Ekipa Kajuh Slovana, ki jo vodi Špela Polončič, v postavi Lara Opeka, Tjaša Novak, Enya Moltara in Nuša Bolte ni izgubila niti ene tekme ne v rednem delu prvenstva, ne v končnici, skupaj pa so igralke izgubile le enajst dvobojev. Tudi to dovolj zgovorno govori o premoči igralk s Kodeljevega.
Za Kajuh Slovan je bil to tretji naslov državnih prvakinj, prvega so osvojile leta 1997, drugega dve leti pozneje, pri obeh pa je sodelovala njegova zdajšnja trenerka in naša sogovornica, Špela Polončič, ki je do naslova prišla še enkrat, leta 2003, ko je igrala za Merkur. Za Kodeljevčanke je bil letošnji finale končnice tretji zaporedni, v prvem je bil boljši od njih Arrigoni, lani Vesna, letos pa so brez izgubljenega dvoboja premagale Kemo Puconce.
Ko je Vesna pred začetkom prvenstva izstopila iz lige, je bila vaša ekipa daleč največji favorit za naslov državnih prvakinj, toda v še eni sezoni, v kateri je bilo tudi nekaj prekinitev, bi se lahko zgodilo marsikaj?
»Pred začetkom sezone je bilo težko napovedati, kaj se bo dogajalo, še toliko bolj glede na prejšnjo sezono, ki smo jo praktično odigrali le na pol. Zato niti nismo znali dobro oceniti, koliko so naša dekleta napredovale. Morda je bilo še najlažje pri Enyi, ki je poleti vendarle imela nekaj turnirjev in evropsko prvenstvo, težje je bilo pri Lari in Tjaši, toda ko smo začeli z ligo, smo iz tekme v tekmo videli, da imamo kakovost, da smo boljše od drugih ekip. Pozna se nam, da imamo tri dosti enakovredne igralke, pa tudi s četrto, Nušo, bi se čisto brez težav borili za naslov državnih prvakinj.«
Še vedno imate zelo mlado ekipo, Opeka in Bolte sta stari 21 let, Novak je dve leti mlajša, Moltara jih ima samo 15. To ekipo ste kar nekaj časa gradili, z Enyo Moltara pa ste, čeprav je najmlajša, še toliko močnejše?
»Mislim, da je piko na i tej ekipi res dala Enya, čeprav najmlajša v ekipi, je bila povezovalni člen v ekipi tako motivacijski kot glede tega, koliko trenira in kakšno željo ima po rezultatih. Na ta način je dvignila svoje nekoliko starejše soigralke, pa ne bi rekla, da iz apatičnosti, saj smo že prej imeli ekipo, ko sta igrali še Tjaša Šabanov in Alja Benčina, ki ni bila slaba, ni pa znala narediti tistih pravih rezultatov. Zagotovo je ta njena mladost veliko prinesla in zdaj smo res zrastli v solidno ekipo, ki je še vedno relativno mlada ekipa. Nenazadnje je recimo Lara le leto dni starejša od Ane Kovačec iz Puconcev, Tjaša je isto stara, Enya je leto dni starejša od Eme Crnkovič, tako da Kema v finalu le ni bila toliko mlajša od nas.«
V primerjavi z vašima prvima dvema naslovoma je zdaj v ligi veliko več mladih, neizkušenih igralk.
»Zagotovo je takrat v prvi ligi igralo več izkušenejših, močnejših igralk in tudi več ekip se je lahko borilo za naslov državnih prvakinj. V zadnjih letih sta le dve ekipi nekoliko močnejši, v letošnji bi lahko rekli, da smo mi precej odstopali, je pa res, da so bile ekipe od drugega do petega mesta zelo izenačene in kaj lahko bi se zgodilo, da bi namesto Keme v finalu igrala katera druga ekipa. Takrat pa je bilo štiri, pet ekip zelo močnih, je pa res, da je bilo vmes, ko je prevladoval Inter Diskont tudi nekaj podobnega.«
Če se nekoliko dotakneva slovenske članske lige, ki je, z redkimi izjemami, vse bolj mladinska liga. Kaj narediti, da bodo te igralke, ki bodo nehale hoditi v srednjo šolo in se bodo vpisale na fakultete, ne bodo nehale z igranjem namiznega tenisa?
»To je težava, s katero se že nekaj časa soočamo. Lahko bi rekli, da je to vprašanje za milijon dolarjev. Obstajajo različne ideje, ampak to je na splošno podobno tudi v drugih športih. Sama vidim, da je glavna težava, da namizni tenis nima takšnega proračuna, da bi lahko plačevali igralke. Razumljivo je, da si igralke želijo nekaj zaslužiti, ker tega v namiznem tenisu ne dobijo, gredo raje drugam. Druga težava pa je, da nimamo pravega članskega programa za naprej. Morali bi imeti več priprav za članice oziroma da bi bile lahko te članice, ki niso reprezentantke, odlične sparing partnerice na pripravah mlajših selekcij. Ne vem, zakaj se ne bi mogli dogovoriti, da bi te igralke prišle na priprave mladinske reprezentance in dobile za to neke solidne dnevnice ter nastanitev. Mislim, da to niti ne bi bil velik strošek. Na ta način bi videle, da ima njihovo igranje določen smisel. Drugo pa je, da bi jih morali tudi v samih klubih bolj vplesti v sam sistem delovanja.«
Kje trenutno je slovenski namizni tenis? Imamo kar nekaj igralk, ki obetajo, Katarina Stražar, Ana Tofant, Lea Paulin, Lara Opeka, Tjaša Novak, pa potem mlajše, v prvi vrsti Sara Tokić, tudi Enya Moltara in še nekatere, toda srednjega evropskega vrha še ne dosežejo. Občutek je, da ga nekako tipajo, ne pa še čisto zagrabijo?
»Kot prvo bi morale več skupaj trenirati. V mojih časih smo skupaj zelo veliko trenirale. Čeprav smo bile iz različnih okolij in klubov, smo vedno našle čas kljub študijskim obveznostim in že prej kot mladinke, da smo trenirale. Ta dekleta skupaj premalo trenirajo. Dobro, Ana Tofant trenira v tujini, druge pa so bolj ali doma in bi bile lahko več skupaj. To jim manjka, da ne bi trenirale vsaka po svoje. Drugo pa je, da bi morali narediti plan, na koliko mednarodnih turnirjih bodo igrale, da bi res vedele, kaj jih čaka. Vedno so težava finance, toda tudi z manj denarja bi se dalo več narediti.«
Veliko je govora o tem, da nam manjka namiznoteniški center?
»Sploh ni treba centra, treba je imeti več volje. K nam lahko vedno pridejo na treninge in so dobrodošle.«
Za konec pa še nekaj besed o Kajuh Slovanu. Imate svojo dvorano, dobre pogoje za trening, kar pomeni, da imate lahko lepo prihodnost?
»Če mislite na prihodnjo sezono, se o njej še nismo pogovarjali. Mislim, da ostajamo v isti zasedbi, Naša dekleta so ravno dobro začele obiskovati fakulteto, tu mislim na Laro in Tjašo, Nuša bo tudi še naprej študentka, Enya je pa tako ali tako srednješolka. Kako naprej? Ali iti v kakšno mednarodno tekmovanje, je vedno delikatno. V to bi sicer šli z veseljem, toda dokler ne bomo spremenili slovenske lige, da bi nam vzela manj terminov, težko sprejmemo še dodatne obveznosti na mednarodnih tekmovanjih.«
