Po odstopu predsednika NTZS, ki je bil na čelu zveze trinajst let, ga je na torkovi izredni volilni skupščini nasledil 54-letni pravnik iz Maribora, Alexander Igor Dreu, ki sta ga predlagala namiznoteniška kluba Hrastnik in Maribor. Dobil je 18 glasov, njegov protikandidat, Ernest Mencigar, predlagatelja njegove kandidature sta bila namiznoteniška kluba Kajuh Slovan in Letrika, pa osem manj. Ena glasovnica je bila neveljavna.
Novi predsednik NTZS bo svoje delo opravljal vsaj eno leto oziroma do naslednje redne volilne skupščine. Za razliko od svojega predhodnika poslovnež in pravnik, Alexander Igor Dreu, ne izhaja iz namiznoteniških voda. V mladosti je bil namreč zapisan alpskemu smučanju, kjer je po zaključku tekmovalne kariere deloval kot smučarski učitelj in trener. Zase pravi, da je zaprisežen ljubitelj športa in to ljubezen in odnos do dela prenaša tudi na svoje otroke. Od leta 1996 je živel v Luxemburgu in ima poleg slovenskega tudi luksemburško državljanstvo. Je oče dveh otrok.
Kako to, da ste se sploh odločili za kandidaturo za predsednika NTZS?
»Že dolgo se družim z nekaterimi ljudmi iz namiznega tenisa in večkrat je beseda nanesla tudi nanj. V šali sem jim dejal, da bi v namiznem tenisu potrebovali resnega menedžerja, ker imajo dobro zgodbo. Mesec dni pred volitvami me je poklical prijatelj Boris Konjiček in povedal, da je prišla zdaj možnost, da lahko kandidiram za funkcijo predsednika NTZS. V začetku sem mislil, da se šali. Kasneje pa videl, da je zadeva resna in se temu primerno odzval. Če poenostavim, do kandidature, sem prišel skozi različna naključja in s pomočjo mnogih prijateljev iz sveta namiznega tenisa. Po izvolitvi, na katero sem izredno ponosen in hvaležen vsem, ki so mi s svojim glasom na volitvah izkazali zaupanje, pa sem se zavezal k popolni predanosti poštenemu delu in spoštljivemu odnosu do vseh članov in podpornikov NTZS.
Katere bodo vaše prve poteze na mestu predsednika NTZS?
»Že na dan izvolitve smo se pogovarjali, kaj bomo počeli od zdaj naprej. Najprej bomo revitalizirali spletno stran NTZS. Če želimo kakorkoli nastopati na trgu pokroviteljev, je to prva zadeva, ki jo je potrebno postaviti drugače, saj nas bo vsak potencialno novi pokrovitelj najprej »pregledal« na spletu. Pa tudi vsak naš član ima pravico do spletne strani dostopati lažje, hitreje, enostavneje in bolj pregledno.
Naslednja izredno pomembna zadeva je stanje financ. Kot veste sem v svojo ekipo pripeljal tudi mag. Primoža Butinarja, ki sodi v slovenskem gospodarstvu med vodilne strokovnjake iz področja računovodstva in financ. Z njim sva se že dogovorila, da bo poskrbel za pridobitev vseh potrebnih dokumentov iz katerih bomo lahko razbrali trenutno finančno stanje stanje NTZS.
Drugi novi član, ki sem ga pripeljal s seboj je Gaber Marolt, MBA, velik strokovnjak na marketinškem področju. Ta bo po uvodnih razgovorih s sekretarjem zveze in pregledom sponzorskih pogodb, ki so že v teku, poskrbel za novo marketingško strategijo NTZS.
Med ostale poteze mojega novega mandata sodijo še odločitve o obisku vsakega posameznega kluba NTZS, komunikacija s vsemu predsedniki posameznih odborov, dogovori o novih članarinah in podobno. Skratka, delati sem začel takoj in upam, da bo tako tudi ostalo v prihodnje.
Omenili ste gospoda Marolta, ki je, kot ste dejali, velik strokovnjak na področju marketinga. Ali to pomeni, da boste marketingu namenili več pozornosti, kot mu je bilo namenjeno do zdaj?
»Na tem področju potrebujemo nekoga, ki bo resnično strokovnjak in popolni profesionalec in Gaber Marolt je takšen človek. Veliko sem razmišljal o tem, koga pripeljati na to mesto, saj v resnem poslu na koncu štejejo samo končni rezultati. Zato sem zelo zadovoljen, da sta tako gospod Butinar kot gospod Marolt pristala, da bosta del naše nove zgodbe«.
Kdo so drugi člani ostalih odborov in komisij NTZS?
»Vsi, ki so bili tukaj že do zdaj. Takoj na začetku sem namreč povedal, da nisem revolucionar in da ne bom po nepotrebnem nikoli posegal v stroko. Dva dni po izvolitvi sem poklical vse predsednike odborov osebno, se jim še enkrat predstavil in jim povedal, da so moja vrata odprta vsem in da bodo moje odločitve zmeraj temeljile v korist zdrave pameti in namiznega tenisa. Ob tem sem opozoril, da nisem čarovnik in da ne morem nikomur brati misli. Sem pa zmeraj na voljo za skupno reševanje težav, ki bodo nastajale v zvezi z delovanjem NTZS. Kdor bo želel, bo imel pri meni zmeraj odprta vrata.
Omenili ste tudi finance, v javnosti je tudi veliko govora o njenem dolgu. Ali že imate približno sliko, kakšno je finančno stanje NTZS?
»Predsednik NTZS sem postal v torek, 22. novembra in za nazaj ne bi želel komentirati ničesar. Lahko pa povem, da sva z nekdanjim predsednikom gospodom Marjanom Hribarjem na zvezi in da imava zelo korektne odnose.
Od mene ne boste slišali nobene kritike za nazaj, ker to ne pelje nikamor. Kakšno je finančno stanje, vam v tem trenutku še ne morem povedati. Dejstvo je, da smo iz računovodstva Olimpijskega komiteja Slovenije dobili le en del dokumentacije, ki jo je v pregled že dobil naš novi finančnik, gospod Butinar. Dokler ne bomo imel popolnoma vseh informacij s tem v zvezi, bi bilo kakršnokoli prejudiciranje nekorektno in neresno.
Za finančno delovanje v prihodnosti lahko povem, da bomo gospodarili skrbno in gospodarno in da bomo pozorni na vsak evro, ki bo odšel iz računa NTZS. Zavedati se namreč moramo, da smo finančno omejeni in da se ne moremo iti podjetja, ki svoje dolgove in obveznosti pokriva s krediti, ki sledijo en drugemu«.
Že nekaj let je bilo veliko govora o namiznoteniškem centru. Tisti, ki je bil pred leti na Otočcu, je prinesel rezultate, ne nazadnje Darka Jorgića, Denija Kožula, Petra Hribarja, Tilna Cvetka, tudi nekatere namiznoteniške reprezentantke?
»Tu gre za tri zadeve, vsaj sam jih tako vidim. Številka ena je prava volja. Najprej mora priti nekdo, ki bo rekel, naredimo namiznoteniški center. Ko se bo to zgodilo, bomo začeli iskati pravi prostor. In ko bomo imeli pravi prostor, bomo izračunali, koliko nas bo to stalo? Šele, ko to bomo vedeli, bomo lahko vedeli, ali je ta projekt realen ali ne. Sam veljam za umirjenega in racionalnega človeka, ki se v odločanju nikoli ne prepušča trenutni evforiji. Zato bomo o odločitvi za organizacijo novega centra dvakrat, tudi trikrat, če bo potrebno, razmislili.
NTZS je trenutno v nekem finančno uspavanem stanju, kjer vsak misli, da je vse zastonj in da je NTZS bankomat vseh, ki karkoli potrebujejo. Ta filozofija je tako moralno kot finančno nevzdržna, zato bomo morali razmisliti o novih finančnih usmeritvah v zvezi s članarinami članov, klubov in sodnikov. Živimo namreč v svetu, kjer že dolgo ni več finančne romantike in kjer skorajda ni več voluntarizma. Če hočeš biti član neke organizacije, je pač logično, ali pa bi moralo biti logično, da je potrebno nekaj tudi prispevati v skupno blagajno. Kdor tega ne razume, bo moral spremeniti način razmišljanja. Ne gre drugače.
Na to temo sem že govoril z gospo Milano Krmelj, predsednico Tehnične komisije, ki meni in jaz se z njo strinjam, da bi morali sodniki NTZS spet začeti plačevati članarino zvezi, saj trenutno stanje ni vzdržno. Podobna je tudi zgodba s centrom. Ta bo lahko živel od tega, kar bodo starši teh otrok lahko plačali. Nekaj bo sicer primaknila NTZS. Zagotovo pa bodo glavno finančno breme morali nositi starši. Če tega konsenza ne bo, tudi centra še nekaj časa ne bo mogoče postaviti. V življenju je pač tako, da moraš najprej nekaj dati, da boš kasneje to cenil.
To pomeni, da boste klubom dali priložnost, da sodelujejo pri delu NTZS in da bodo bolj aktivni?
»Natanko tako. Klubi so tisti najpomembnejši člen celotne verige na poti od otroka do šampiona. Vsi ostali le nadgrajujemo njihovo zgodbo. Mi, funkcionarji, smo tu le zato, da pomagamo in predsednik NTZS je le prvi med enakimi. Moj mandat bo namenjen absolutni podpori klubom in vsem, ki bodo v njih delovali«.
Še ene zadeve se morava dotakniti. Dejstvo je, da imamo Darka Jorgića, vrhunskega igralca, kar pomeni, da bi NTZS morala slediti njegovim uspehom?
»Da, res je, vendar ne pozabite ene zadeve, ki jo je izpostavil spoštovani gospod Ivo Boscarol. Rekel je, da ti Slovenci odpustijo vse, razen uspeha. Slovenci imamo problem, da nismo ponosni na svoje junake. Namesto, da bi jih spoštovali in častili, jim zavidamo. Zato je vprašanje, kako bodo ideji o absolutni marketinški podpori Jorgiču, naklonjeni drugi člani NTZS. O tem smo se namreč že pogoarjali, pa je bilo takoj rečeno, da ne obstaja samo Jorgić, da so tu še drugi….. kot, da Slovenci ne potrebujemo junakov, pač pa cankarjanske like. Škoda. Jaz bom zagotovo storil vse, da ta način razmišljanja spremenim«
